GLASBENI SPOTI V SOZVOČJU Z NARAVO

// Petra Vrh Vrezec 

Že praktično »vsak vrabec« čivka o tem, da se biotska pestrost po vsem svetu izjemno hitro zmanjšuje. Pravimo, da se človeštvo in planet soočata s krizo biodiverzitete. Raziskovalci opozarjajo, da smo na pragu šestega množičnega izumiranja živalskih in rastlinskih vrst in naj opozorila jemljemo zelo resno. Ob petem množičnem izumiranju vrst pred približno 60 milijoni let so na primer z Zemlje izginili dinozavri. Vendar pa je bil tedanjemu izumiranju kriv komet, ki je padel na Zemljo, danes pa vrste prvič v zemeljski zgodovini izumirajo zaradi ene same vrste, človeka. Skrajni čas je za ostre ukrepe v zavedanju, da se moramo odpovedati tudi udobju in začeti živeti trajnostno. A pot do takšnega zavedanja ni enostavna. Ravno zato smo začeli o glasbi razmišljati kot izjemno pomembnem sredstvu glasnika narave, kajti glasba v poslušalcih vzbudi nezavedne občutke, jih okrepi in jim da nov, globlji pomen. Glasba nam je kot izobraževalno orodje postala izziv, kako glasbeni publiki približati naravo in ji z abstraktnim in ponotranjenim glasbenim sporočilom dopovedati, kako nujno je, da naravo občudujemo in ohranjamo; kot vir navdiha, kot vir življenja in kot temelj našega obstoja in bivanja. Podporo temu smo dobili s strani Nacionalnega inštituta za biologijo, ki je kot vodilni partner skupaj z Inštitutom Lutra in ostalimi partnerji prijavil evropski projekt LIFE Naturaviva – Biodiverziteta – umetnost življenja. Glavni cilj projekta je bilo sporočilo o vrednosti biodiverzitete prenesti ljudem v zadnji kotiček Slovenije. Ker imam to prednost, da sem po poklicu glasbenica in biologinja, sem predlagala, da bi izbrali samospeve s temami iz narave, to posneli v izogib morebitnega ponovnega zaprtja zaradi epidemije in pripravili glasbene spote oz. video klipe in na ta način širili vest o biodiverziteti. Obenem bi s tem mogoče vzbudili tudi več zanimanja za samospev in pridobili nove poslušalce, ki sicer ne hodijo na koncerte klasične in resne glasbe, ampak svoj čas raje preživijo zunaj v naravi.  

 Kako smo povezali naravovarstvene teme z glasbo 

V začetni fazi smo naredili izbor samospevov, ki nosijo tehtno naravovarstveno sporočilo. Prednost smo dajali slovenskim samospevom, ki zaradi jezika nosi večjo sporočilno težo pete besede, saj jo poslušalci bolj razumejo in s tem bistveno bolj ponotranjijo. Ker pa imajo tudi samospevi tujih skladateljev velika glasbena sporočila na temo narave, smo se odločili ali za prevod, ali pa, da sporočilo o ohranjanju narave ponesemo tudi onkraj meja Slovenije, saj smo pravzparav glede propadanja biotske pestrosti vsi v istem čolnu. Glasba je svetovljanska, narava pa je brezmejna. Za vsak posamezen samospev, bodoči video spot, smo predhodno pripravili scenarij, temu pa je sledil izbor slikovnega in video gradiva ter besedil, ki podpirajo glasbeno sporočilo kot glasnika pri dviganju zavesti o potrebi po ohranjanju narave. Po študiju in vajah smo sopranistka Petra Vrh Vrezec in pianista Jelena Boljubaš ter Tadej Horvat spomladi in poleti leta 2022 v studiu Piano Room s tonskim mojstrom Borutom Belančičem posneli izbrane skladbe. Podoben program je umetniški sestav skupaj s tenoristom Nejcem Jenkom, baritonistom Alom Vrezcem ter pianistko Marjano Hönigsfeld Adamič, sicer tudi vodjo Inštituta Lutra, pilil na t.i. naravovarstvenih koncertih širom po Sloveniji, imenovanih Musica viva, ki so bili tudi del projektnih aktivnosti, zato smo k posameznim spotom dodali tudi kratke izseke iz teh koncertov, ki so bili zanimivi zaradi dramske igre in kostumov s temami iz narave, delo kostumografa Matica Velerja. Dokončane video klipe smo naložili na YouTube kanalu evropskega projekta (pod imenom »Naturaviva«), nekatere pa tudi na mojem osebnem YouTube kanalu (»petravrhvrezec«). 

Zamisli v ozadju video klipov 

Že ob brskanju po glasbeni literaturi sem ugotavljala, da so vedenje, oglašanje, barvitost in oblike živih bitij bile izjemno privlačne za skladateljske izzive. 

Eden vzorčnih samospevov je gotovo Schubertova Postrv Die Forelle Op. 32, št. 550, z izjemno spretno uglasbenim potočkom v klavirju in orisovanju občutkov ob opazovanju postrvi. Samospev izpade res sijajno, saj z njim lahko ljudem iskreno, tudi »dramatično«, pokazati problem nenadzorovanega lova divjih živali. Moja naravovarstvena ideja ob besedilu in glasbi je bila pokazati problem izginjanja naše izjemno ogrožene avtohtone soške postrvi, ki jo izpodriva tujerodna, umetno vnesena potočna postrv. Le-to so vnesli ravno zaradi ribolova. Tu se gledalci in poslušalci nagledajo lepot slovenskega rečnega ponosa – Soče, obenem pa tudi spoznajo obe postrvi ter probleme nenadzorovanega, nestrokovnega in uničujočega posega v naravo. 

F. Schubert: POSTRV: https://www.youtube.com/watch?v=RcMsllgW2Jc

Ena prav posebna ptica pa je mnogim skladateljem še posebej narekovala zapise v notno črtovje. Slavec. Zanimivo ptica, ki se k nam vrne iz afriških prezimovališč in poje pri nas le dober mesec. Potem pa zopet utihne, ko skrbi za novi rod, in kmalu ponovno »izgine« do naslednjega leta. Ko poje, žvrgoli noč in dan s silovito, glasno in izjemno melodično pesmijo. Tudi francoski skladatelj Camille Saint-Saënsa je v samospevu Le rossignol et la rose (Slavec in vrtnica) občudoval njegovo petje. Poigral se je s koloratururami, ki posnemajo izjemno melodično pesem izvrstnega ptičjega pevca. Tukaj smo s sporočilom želeli poudariti, da nam narava podarja zelo pomembno ekosistemsko storitev, na katero radi pozabljamo, navdih. Če bomo znali naravo ohraniti, bomo lahko še dolgo uživali v njenih čudovitih naravnih zvokih, ki nas bodo navdihovali za nove stvaritve. 

C. Saint- Saëns: SLAVEC IN VRTNICA:  https://www.youtube.com/watch?v=pbsqQr-3T50 

Samospev francoskega skladatelja Ernesta Chaussona Les papillons (Metulj) Op. 2, Št. 3 v klavirskem partu simpatično »naslika« plahutanje metulja, vokal medtem pripoveduje zgodbo o hrepenenju po svobodi in metuljevih krilih, ki te lahko ponesejo k svojemu dragemu. Tukaj smo se s sporočilom osredotočili na veliko in čudovito pestrost metuljev. Video klip se zaključi z mislijo, da ob vsej tej njihovi lepoti pogosto pozabimo na njihovo pomembno vlogo opraševanja.

E. Chausson: METULJ: https://www.youtube.com/watch?v=8oyEu3kxjAM 

V glasbi se je znašel celo za nekatere neprivlačen močerad. Salamandra Op. 107, št. 2. je uglasbil Johannes Brahms. Tukaj naravovarstveno sporočilo govori o močeradu oz. dvoživkah, ki so pomembni pokazatelji zdravih vodnih ter kopenskih življenjskih prostorov. Z varovanjem in ohranjanjem kompleksnega mozaika življenjskih prostorov, kot so gozdovi, travniki, mejice, tekoče in stoječe vode, skrbimo tudi za dolgoročno zagotavljanje ugodnega okolja za življenje ljudi ter drugih živalskih in rastlinskih vrst. Prevajalec Štefan Vevar je samospev zelo spretno prevedel v slovenščino prav za to priložnost. Samospev v slovenščini namreč s svojo pripovedno močjo še bolj pritegne in osvoji slovenskega poslušalca. 

J. Brahms: MOČERAD: https://www.youtube.com/watch?v=MV_4TI8_G44 

Tudi na slovenske samospeve nismo pozabili. Skladatelju Benjaminu Ipavcu je pikapolonica ali božji volek, kakor so ji nekdaj rekli, tako sedla v srce, da je nastala skladba Božji volek. Pesem sem opremila z besedili o naši domorodni sedempikčasti polonici, pridni pobiralki listnih uši z vrtnih pridelkov. Ko so začeli vnašati tujerodno harlekinsko polonico za varstvo kulturnih rastlin, je zadeva ušla iz nadzora. Nova polonica se izjemno hitro razmnožuje in širi ter je zelo uspešna pri izpodrivanju naše, ki tiho in skoraj neopazno izginja, z njo pa žal tudi Ipavčev predmet navdiha.   

B. Ipavec: BOŽJI VOLEK: https://www.youtube.com/watch?v=t-ar0mJ4rd8 

Nenavadno je, da se je Radu Simonitiju dopadel polž. Z glasbo je opisal polžem lastno počasnost. Kljub počasnosti pa so polži pri premagovanju ovir presenetljivo spretni in vsekakor evolucijsko uspešna živalska skupina, saj jih po številu in pestrosti vrst prekašajo le žuželke. V spotu želimo z lepimi filmi in barvitimi slikami polžev v naravi pokazati, da je to zelo lepa žival, če si le vzamemo čas in si ga natančno ogledamo.    

R. Simoniti: POLŽ: https://www.youtube.com/watch?v=Zi6ESXaLfOY&ab_channel=LIFENaturaviva 

Nad pticami so se navduševali tudi slovenski skladatelji: Simpatično vrabčje čivkanje in vedenje je v krasnem samospevu Vrabec glasbeno opisal velikolaški skladatelj Josip Pavčič. Vrabci so pogosti tako po slovenskih mestih, vaseh kot v naravi. Povečana urbanizacija pa "kosi" tudi po njih - v nekaterih mestih po svetu so žal začeli izginjati, o čemer slikovito govori tudi video klip.

J. Pavčič: Vrabec: https://www.youtube.com/watch?v=-UnSFmtUjog Biodiverziteta nam zagotavlja najrazličnejše ekosistemske storitve – vsakdanje, kot je kisik, do bolj prikritih, kot je mir v gozdu ali poslušanje žuborenja potočka. Premalokrat izvajani samospev Josipa Pavčiča Ciciban – cicifuj je več kot iskriv in primeren za občudovanje narave in njenih vedno bolj »omejenih virih«. V samospevu Ciciban teče veselo v »zeleni dan« in ko uživa v naravi, ga vsak dan pozdravi tudi njegova znanka, ptičica. Ko ga opozori, da se je pozabil umiti, deček steče k bistremu potočku in se tam umije. Gre za pomembno besedilo, ki kaže sobivanje malega človeka z naravo, v tem primeru potočkom, ki je še vedno dovolj čist, da lahko Ciciban uživa njegove »sadove« oz. ekosistemske storitve. 

J. Pavčič: Ciciban: https://www.youtube.com/watch?v=DMZ2egj8bv8

 Za marsikoga vsakdanji golob se je znašel v samospevu Poletuje golobica skladatelja Antona Foersterja. Navdih za biološko zgodbo sem iskala pri karizmatičnem ameriškem golobu selcu, ki je žalostno izumrl pred 100 leti. Nekaj kilometrov široke milijardne jate so prek nekega mesta potovale več dni ter dobesedno zastrle sonce. Pred 200 leti so to bile res milijonske jate, danes pa so od njih ostali žal samo še muzejski preparati. Človeški pohlep je uničil že dobršen del narave, ki vsak dan izginja pred našimi očmi … Besedilo samospeva se zaključi z mislijo: »Skozi oko ljubezni je le majhen korak v nebo«. Če bi na svet gledali skozi oči spoštljivosti do narave, bi nam lahko uspelo! 

A. Foerster: Poletuje golobica: https://www.youtube.com/watch?v=bwupUzDsIW0 

Posneli smo še nekaj drugih samospevov o naravi, pa tudi nekaj opernih arij in duetov. Ker je tega preveč, da bi vsako opisovala posebej, vas vabim, da si sami ogledate vsebine na projektnem YouTube kanalu:

 https://www.youtube.com/@lifenaturaviva7794/videos 

Z video klipi smo dosegli tako ljubitelje kulture kot narave. Potrdili so se nam predvidevanja, da imajo ljudje s posluhom za glasbo (ali drugo umetnost) tudi »posluh« za naravo, a v svetu, preobremenjenem z informacijami, najrazličnejšimi sporočili, reklamami itd., nimajo skoraj nobene možnosti, da bi se jim narava odstrla v svoji pravi obliki in razsežnosti. Glasba pa ta prepad zapolnjuje. Konec koncev je glasbena umetnost s svojimi pravili tudi najbolj matematična umetnost in je bila glasbenikom, po duši naravoslovcem, že od nekdaj zelo blizu, denimo Olivierju Messiaenu, Ludwigu van Beethovnu, Einojuhaniju Rautavaari idr. S promocijskimi aktivnostmi – naravovarstvenimi koncerti in ogledi video klipov, pa se je izkazalo, da je narava skozi glasbene oči navduševala nad samospevom in klasično glasbo tudi naravoslovce, ki jih bomo, upam, še večkrat videvali na kulturnih prireditvah. S to aktivnostjo v okviru možnosti sodelovanja z različnimi inštitucijami in deležniki nadaljujemo tudi po projektu, saj se je znotraj naravovarstvene stroke vzpostavil nov način promocije in komunikacije biodiverzitete in medsebojno sodelovanje naravovarstvenikov na glasbenem področju, ki ga velja ohranjati. Ob prevečkrat praznih dvoranah brezplačnih recitalov samospeva so se z video klipi pokazala nova orodja, kako razmišljati pri pripravah recitalov, da bomo k poslušanju samospeva pritegnili več publike. Dandanašnji javnost na različnih področjih potrebuje zgodbe, ki učijo ali razsvetljujejo, in ravno tako je v glasbi. Zgolj glasba danes zahtevnejši publiki ni dovolj, zato potrebujemo glasbo v kontekstu, s čimer bodo postali recitali privlačnejši, zanimivejši in predvsem bolj poglobljeni in bodo v publiki izzvali ponotranjena čustva in občutenja. Za razliko od zabavne in lahkotne glasbe, ki kratkočasi in vedri, resna oziroma klasična glasba razsvetljuje in ponotranja razmišljanja ter nas dela bogatejše, z ustreznim intelektualnim kontekstom pa postaja ob tem še bolj učinkovita in privlačna. V dobi, ko postajata znanje in razgledanost vse večja družbena vrednota, se zdijo ti pristopi tudi v glasbeni umetnosti vse pomembnejši.